Macron: Francija bo povečala število jedrskih bojnih glav

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v osrednjem govoru v okviru predstavitve možnosti za zaščito evropskega kontinenta s pomočjo jedrskega odvračanja v vojaški bazi, kjer so nameščene francoske podmornice z balističnimi raketami, predstavil posodobitve francoske doktrine glede morebitne uporabe jedrskega orožja.

Poudaril je, da so se od njegovega zadnjega nagovora o jedrski strategiji leta 2020 varnostne razmere bistveno spremenile. Po njegovih besedah so se v tem času spremenili tako tekmeci kot tudi partnerji Francije, kar zahteva prilagoditev francoske jedrske doktrine.

Ocenil je, da je treba jedrsko odvračanje okrepiti, ga uporabljati bolj preventivno ter ga obravnavati tudi v širšem evropskem varnostnem kontekstu, piše The Guardian.

"Potrebne so izboljšave našega arzenala," je Macron po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal v oporišču jedrskih podmornic Ile Longue. "Zato sem naročil povečanje števila jedrskih bojnih glav v našem arzenalu," je dodal in pojasnil, da ostalih podrobnosti o tem ne bo razkrival.

Do leta 2036 je napovedal tudi izgradnjo nove jedrske podmornice, kakršne ima Francija trenutno štiri.

Macron je dejal, da v svetu vidi vse večjo jedrsko grožnjo, in se čuti dolžnega zagotoviti Franciji, da odvračanje ostane verodostojno. S tem namenom je večji jedrski arzenal po njegovem prepričanju nujen, ne predstavlja pa to, kot je zagotovil, vstopa v tekmo jedrskega oboroževanja.

Po njegovih besedah je osem držav pristalo na sodelovanje v shemi jedrskega odvračanja, ki jo je predlagala Francija. Gre za Nemčijo, Veliko Britanijo, Poljsko, Nizozemsko, Belgijo, Grčijo, Švedsko in Dansko.

Te države bi lahko gostile francoske "strateške zračne sile", ki bi bile tako razpršene po vsej evropski celini, je dejal Macron. Omenil je še možnost sodelovanja sil zavezniških držav v vojaških vajah, ki bi vključevale jedrske dejavnosti. Obenem pa bo Francija po njegovih besedah z Nemčijo in Veliko Britanijo sodelovala tudi pri razvoju raket dolgega dosega, še piše AFP.

Ob tem je poudaril, da Francija ohranja popolno suverenost nad svojim jedrskim orožjem in da bo končna odločitev o njegovi morebitni uporabi vedno v rokah aktualnega francoskega predsednika. Po francoski ustavi je predsednik vrhovni poveljnik oboroženih sil in edini, ki lahko odloča o morebitni uporabi jedrskega orožja, piše France24.

Zaradi novih varnostnih izzivov je Macron odredil povečanje francoskega jedrskega arzenala, vendar natančnega števila dodatnih bojnih glav ni razkril.

Kakšno jedrsko orožje ima Francija?

Francoska letalonosilka Charles de Gaulle je edina vojaška ladja v Evropi, ki lahko nosi jedrsko orožje. To lahko namestijo na lovska letala Rafale, ki z letalonosilke vzletajo s pomočjo katapulta.

Francija ima tudi štiri jedrske podmornice: Le Triomphant, Le Téméraire, Le Vigilant in Le Terrible. Nameščene so v vojaški bazi Ile Longue na atlantski obali, ki velja za eno najbolj varovanih in skrivnih vojaških lokacij v državi. Od leta 1972 je na patrulji ves čas najmanj ena jedrsko oborožena podmornica, kar Franciji zagotavlja stalno sposobnost povračilnega jedrskega napada.

Po najnovejših ocenah Stockholmskega mednarodnega inštituta za mirovne raziskave (SIPRI) in Zveze ameriških znanstvenikov (FAS) ima Francija približno 290 jedrskih bojnih glav. Več kot 80 odstotkov jih je nameščenih na raketah, ki se izstreljujejo s podmornic, po poročanju France24 navaja Bulletin of the Atomic Scientists.

Francija je tako četrta največja jedrska sila na svetu. Na prvem mestu je Rusija z več kot 4.300 bojnimi glavami, sledijo Združene države Amerike s približno 3.700 in Kitajska z okoli 600. Združeno kraljestvo, ki sicer ni več članica Evropske unije, a ostaja članica zveze Nato, ima po ocenah približno 225 jedrskih bojnih glav, še piše France24.